zvezda je letela čez nebo
ko sem odprla oči
le mraz na obzorju
in ti

Zelena elektrika mi trže razum.
Grinpis za kitovo mamo skače v prazen bazen,
Nadzvočna hitrost nam je ušla,

Okus v zraku po jutranji kavi,
zvok morja ki ga poje ptica,
vetra šepet v rosni travi,
svetla luna, neba cesarica.

Žvok ni pok.
Tudi jošk ni refošk.
Tudi Tof ni krof.
Je pa ljubezen- bolezen.

Tvoje telo je
tisoč in ena barvna ploskev
mozaikov svetlobe.
Tipljem skozi zabrisane slike-
rada bi te prebrala.
Beri dalje...

pusti mi vendar
da teče
skoz mene
boleče trga
brezčasno ostaja
topo trohni

Vsak TRENUTEK s teboj
je zame SREČA.

Dotik noči,
dotik rok,
dotik teles….
….. igra brezmejna.

V čarobni modri noči,
ko vsa Zemlja mirno spi,
biserni labod svoja krila usloči,
drobno solzo iz strtih oči spusti...

V osamljeni tišini 
bom zrla za sledjo tvojih stopal.

Grenko, kakor pravkar stisnjen sok, 
čutim dotik tvojih besed ...

Zar da me usreći kad od mene tražiš
da poštujem one koje mrzim još odavna,
od trena kad sam posum...