Iz vezalke sem sešil si hišo,
mimoidoči so bruhali v dimnik,
mislili so da je to znak ljubezni,
saj bili so rdeči v obraz,

potrošni material je zenica ker vse kupi preden vidi,
ne krade če prej ne vpraša,
po temi je z lučjo še morje črno,
kislo postane prej kot se vsi utopimo,
vsi mi ki hočemo postati utopljeni in zeleni
da srečno bomo z ribami živeli,
hrana je spet paša in krave se nam smejijo,
zrak je naša noša(koča) le v noči se bojimo,
migamo z repom samo ker bi radi ga imeli
in če bi še kaj poleg nas vedelo govoriti
bi verjetno brez besed ostalo,
spet je toča(koča) kadar namakamo kar se pač namaka
lahko noč,
pridem ven ko operem vse zavese.

Komentiraj pesem na forumu.
(16 komentarjev)

---