| Napisal/a tomm, v sobota, 06. mar. 10 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (0 glas) |
|
Težko razumljivi so zakoni življenja
kot da uravnoteženosti v ničemer najti ni,
ko misliš da si našel svoj ekvilibrij,
te že pik komarca zlahka zamori.
Res je vse v stalnem valovanju
vsaka svetloba si senco pridobi
in tudi čas rad čisto mlako kvari,
zato le pustimo, da nas nekaj vetri.
Nahajam se v posebnem razdobju
prasvetloba se spiralno dviga skozi me,
iz centra reda brez vsakršnih zadržkov,
ob drhtenju telesa njena pot se povzpne.
Obkroža me želja prepustiti se joku
sluteč, da ji solza gladi pot do neba
notranje sonce prežema občutke
ne čutim senc straha, le da sem megla.
Postajam resnica edina sam sebi
se čudim norosti ostalih ljudi,
nočejo najti lastne svetlobe,
da bi z njo napolnili gral večnosti.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0) 
|
|
