| Napisal/a Mitja Drab, v sobota, 13. mar. 10 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (1 glas) |
|
Po dolgem času
se spet odpravim v edini lokal v našem mestu,
kjer so cene še bolj slovenske kot evropske in kamor
policija le redko zahaja.
Ko se spustim v polmrak kleti, vame udarijo
alkohol, znoj, težki parfumi in pohotnost
kombinirana s provincialnim ljubosumjem.
Počasi se prebijam do ovalnega šanka,
sami neznani obrazi, skoraj vsi omamljeni, skoraj vsi nasmejani.
V kotu opazim starca, oblečen je v karirasto srajco in jagerski brezrokavnik,
gube so že dolgo spremenjene v brazde, ki mu režejo lica,
opazuje cvileče najstnice, ki iz plastičnih
kozarčkov srkajo svoj prvi gin tonic v življenju, vse so kot iz filmov:
lepe in postavne,
starec jih gleda in se čudno grbanči, v roki stiska špricar, da čutim, kako mu pobelijo členki v prstih, kako mu izza nohtov udari kri
in se napnejo brazgotine časa,
v zraku je nekaj brezobzirnega,
rad bi mu rekel, da ni prepozno, temu starcu
ampak besede me dušijo v grlu,
raje se pomešam v ekstatični golaž množice
in se še enkrat napijem po slovenskih cenah.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (1) 
|
|
