Spoštovani

Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.

Več o piškotkih

 
Naslovnica (izbor) arrow Posamezne pesmi arrow Po avtorjih arrow Razodetje

Razodetje Natisni Priporoči prijatelju
Od Lara   

V trdnem objemu lenobne vdaje
v navidezno nespremenljivo usodo,
ležim v naročju obupa in grobo
zatiram sleherno možnost vstaje.

V pereči tišini požiram besede,
požigam mostove, ki vodijo iz mene,
izganjam svetlobo, oklepam se teme ,
zaklepam v ujetništvo lastne se bede.

Raztrgana od boja, ki ne da mi živeti,
med mojim ponosom in željo verjeti,
spoznati brezmejnost, ki zmore odvzeti

vse bolečine tej duši prekleti.
Je mar res potrebno pasti do dna,
da človek zmore priznati Boga?

Komentiraj pesem na forumu.
(2 komentarjev)





Digg!Reddit!Del.icio.us!Technorati!
 
< Prejšnja   Naslednja >




Wanna know something Joomla?
Hit the Joogpot! http://joogpot.eu

The LanternFish, alternative JoomFish support and bugfixed distribution
http://joogpot.eu/lanternfish


Zadnji komentarji

Uporabniški menu





Pozabljeno geslo

Naključne poezije

Vse pesmi trenutnega avtorja

O portalu >> Oglaševanje >> Povezave >> Pišite nam >> Kazalo