| Napisal/a lafrousse, v četrtek, 18. mar. 10 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (2 glasov) |
|
Je stala včeraj na robu poti
ji ni bilo do izraza lastne krvi.
Se spraševala je kdo ob njej greši,
se spraševala je zakaj trpi.
Našla miru ni v besedah ne v drugih,
sanjala o mrtvih je, slepih in gluhih,
duhovi so spletali kitke ji zlate,
ji venomer kazali obraze oglate.
Črna ji ura življenje je bila
svobodni je ptici odrezala krila
v obupu je plavala,iskala resnico
na koncu se z mosta igrala je ptico.
Strahu polna na dno je letela,
dni svoje nesreče v letu je štela
trenutek z življenjem v ednini sta pela:
"Globina prenizka", jo pamet oštela.
Trk življenja z življenjem globine,
trk evforije na vse zle širine
ostala je duša z nesrečo v roki,
ostali so prazni Amorjevi loki.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (2) 
|
|
