Napisal/a duovox, v nedelja, 21. mar. 10 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
Kot bel oblak,
zaplavala je pesem po nebesnem svodu,
objeta v verzih modrega neba sprehodu,
prebuja se ljubezen, gorske lepotice,
s soncem obsijane griči,
razigrane so zapele ptice.
Neba modrino,
so objeli sončni žarki, spev ptic žgolenje,
polepšale vsakdanjik nam življenje
nebesni svod jim kaže pot,
narava prebudila se, v besedah, verzih vseh lepot.
Ko pesem spregovori, preplena z verzi, besed,
poglej v nebo, v čudovit prelep naš svet,
cvetic pomladnih jase tam krase,
s preprogo rožnato nam podarile so najlepši cvet,
saj praznuje pesem z njo poet.
Poetu duša v verzih se odpre,
morda o ljubezni, samoti iz stihov vre,
ali hrepeni po soncu, če teptana je pravica,
ponosno pesem tedaj visoko poletela bo kot ptica...
Pesem je bila napisana v počastitev dneva poezije.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0)
|
|