| Napisal/a tomm, v ponedeljek, 22. mar. 10 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (0 glas) |
|
Jutranja rosa naju je hladila,
a misli so se radostile,
izpolnila sva si srčno željo,
cvetlice naju so gostile.
Nebo se potopilo vame
z vdihi srkam vse spomine,
čutim notranje spremembe,
sproščenost sil na te miline.
Prežet od blagosti dajanja
ostalo bo za vedno v meni,
tega ne moreš pozabiti,
to so kot zemeljski pomniki.
Ni je vere od ljubezni
ki se kot spirala vije
in naju z objemi stiska,
iz dveh življenj se novo zlije.
Če si ustvaril to lepoto
bo z zadnjim ti izdihom,
povečana lepota tega stanja,
sprejela bo nebeška te spirala.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0) 
|
|
