Napisal/a tomm, v torek, 23. mar. 10

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

V tem svetu vsemogočih silnic
človek išče svojo prvinskost,
telo ga vabi na eno stran,
notranjost vonjaš kot cvet nepoznan.

Kam se ozrem, povsod epigrami
nikogar še ni nekrolog oživel,
kdor gre za telesom, ne vidi srca,
povsod te v krempljih ta dvojnost ima.

Um in vest sta ravno tako
v svojih pogledih le na zemlji lahko,
čeprav najdeš razmerja in pravo pot,
čas vseeno pokaže telesu bankrot.

Nabiram si vase besede Pastirja,
da bom imel vsaj svetlobe dovolj,
v temi telesa le ona me vodi,
v breztežni eter duhovnih prvin.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (0)