Napisal/a III, v petek, 02. apr. 10

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Veliko platno neskončnih svetov,
čudovitih pokrajin, herojskih duhov.
Edini še kraj kjer junaštvo obstaja,
kjer mlačna neumnost še ostro se graja.

Prav smešno, -se ti ne zdi?-
kako svet se obrača;
Prodaja nam srečo,
ko pristnost zavrača...

Čim več iluzije, tem manj harmonije;
Ne čutiš da v sebi več nisi krepak?
Modrost neizmerno vsak 'jaz' si razkrije
- merilo pa navsezadnje ostaja bedak.

Težko je včasih opazovati ljudi,
ohranjati mirno, stoiško kri;
Molčati ko veleum svoje benti,
ostati v samoti ko najbolj boli...

Pa vendar, postoj prosim z mano v resnici -
bodiva si zvesta; svobodna kot ptici.
Poglejva na drugo stran tega sveta,
kjer igra ni laž, ampak milost Boga.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (0)