Napisal/a III, v petek, 02. apr. 10 |
Ocena urednika: |
 |
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
Sveta v jutro; mrzel dan,
megla ostaja včeraj.
Sama nad hribom dol v pristan,
igra nemoč kot zmeraj.
Že sonca luč veli premik,
pošilja v temo sij oblik.
Kdor prej po-poln, je zdaj malik,
ker v mraku videl ni razlik...
Zdaj najbolj jasno vse stoji -
pogled narave vseh reči.
A v najbolj vidnem čar beži,
oči zapreti nam veli.
Prihaja naglo plašč teme,
obdaja svet očitnih.
Spreminja v sanje skoraj vse,
prehaja v dar previdnih.
Zdaj noč pošilja pesem tja,
kjer oster vid prebiva.
Kjer srca mila so doma,
tja Bog resnico vliva.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0)
|
|