| Napisal/a III, v petek, 02. apr. 10 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (0 glas) |
|
Ali vem svojo misel razbrati stoje?
Je li čudno ne čutiti s tvojim nebom?
Zadane bol tvoj kot spomin nekoč, nekje..
Še naslednji dan, vem odleti z galebom.
Ti, kot jaz po poti poplesuješ,
v pesku slišiva drug drugega korake.
Me vznemirja, ali mojo pesem čuješ,
ko loviva skupni ritem, delava napake.
Po tebi brskam najti svoj kristal,
lastne biti vselej čist obris izviti.
Pa me vedno znova ujame past bodal...
...da samoti moč nikdar ni uiti.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0) 
|
|
