Napisal/a LORELLIA, v torek, 06. apr. 10 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(1 glas) |
|
Ni me in ne obstajam.
Vidite le sledi
mojih bivših oči,
le stotinke večnosti,
le dotik neskončnosti,
vidite utrujene dlani...
Nekje sem izgubila tisto malo besed
nekje v tišini
ne najdem mere,
niti let,
le spomine.
Ko bi znala,
spremenila bi ta let,
šla bi z vetrom,
šla bi kakor grem,
kot znam le jez,
skozi čas...
zdaj pa izginjam v dneh.
Izgubljam bitko
zmanjka mi moči,
nekje na poti v brezno
izgubljam lesk oči.
Izgubljam vero v ljudi.
Izgubljam smeh
in krila žalosti.
Izgubljam kri.
Morda se lažje zdi,
ker vem da so le krila,
ki so se zlomila
da bi našla,
kar sem izgubila,
in ujela,
kar sem izpustila
da bi šla še višje
kot sem smela
in šla bom mnogo višje,
šla bom,
kamor bom želela.
In tako daleč,
kot bom verjela.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (1)
|
|