| Napisal/a Koško, v ponedeljek, 12. apr. 10 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (0 glas) |
|
Češnja je oblekla
nedolžno belino.
Nje sijaj prebada
žarke pomladi.
Ta bel cvet
neumorno lovi
tisoče oči, poglede,
hlastajoče po lepoti!
Za nameček,
nikakor kič!,
sonce sij doda.
Poželenja močna dlan
obrača srce
proti njej,
h k'teri ihte.
Preklete so
neumorne duše strasti,
iskalke ljubezni!
Impresija pomladi
je spet popackala
stene mojega srca,
polnega pajčevin.
Ne bitje srca,
ne pljuski krvi
jih niso pretrgali.
Pomladni veter
je pometel vogale samote.
Preklete so
neumorne duše dvoma,
kater'ga senco trosijo
po mislih mojih!
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0) 
|
|
