Napisal/a LORELLIA, v četrtek, 22. apr. 10

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Buči v glavi.
Kriki besed so preglasni
v tem jutru,
ki pride za jutrom
in gre za večer,
kot potuhnjene sanje.

Tišina prihaja.

Napila se bom njene veličine,
pila jo bom v jutrih,
posutih z mavrico,
v večerih,
pokritih s tančico.

Pletla bom njene niti
skozi barvitost dneva,
kajti njene oči
so moj dom.

Njene moči
so moj svet.

Njen dotik
je moje življenje.

Trenutek,
sprt s sanjami,
je le trenutek.

Čas laskavo razpira krila.
Moj jutri je blizu,
kot je blizu norost,
da spet skočim s pečine.

Da zagrizem v stereotipe,
da zatresem meje,
ko me prime.

Da grem še dlje,
kot gredo rime.

Da grem
le zase
z občutkom
divjine.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (0)