Napisal/a LORELLIA, v četrtek, 22. apr. 10 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
Tako je preprosto umreti na krilih besed.
Kaplje rinejo v okno
za zidom se riše pomlad.
Tam zunaj kričeče brsti,
eksplozija semen,
prerojenost prsti.
Noč se spreminja v prah.
Strasti so drugje,
kopičenje slik
in stik iz nekje,
podtikanje misli
in beg...
še globje gre...
srce.
Svet riše polomljene črke
tako naj bo prav,
srce riše po svoje
gre kot veter skoz krošnjo,
vselej drugače,
počasi,hitreje,
včasih se smeje,
včasih z zvezdami joče,
preprosto tako,
kakor hoče.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0)
|
|