| Napisal/a LORELLIA, v sreda, 28. apr. 10 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (0 glas) |
|
Tiho je obstalo.
Če bi šla še malo dlje,
bi me pobralo.
Pogled na bledo senco
uničujoče bodri,
za tisto malo postlanega poletja
za nekaj novih poti.
Za veliko sonca
in za začarana polja veselja,
za mnogo topline
in za začetke
brez strahu in drhtenja.
Za velike stvari,
kot sva jaz in ti.
Za vse nove beline dneva,
za trenutke noči
in za sapice večera,
za ustaljene poti
in za tisto malo sreče,
ki ti jo srce nameče
pod novo ime.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0) 
|
|
