Napisal/a Amarilis, v sobota, 29. maj 10

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (1 glas)

Prepajaš mi kožo z vonjem po morju in borovcih,
z vonjem Mediterana. Življenja.
Bivaš v čaru okusa. In jaz v čaru dišav.
Tako mi dišiš.
Včasih si privoščim utelešati nočno sanjarjenje.
Premočena postopam po obalah,
v upanju, da se srečava s tvojim nasmehom.
In ko sediva ob kavi, se igrava z bomboni in
klepetava ure in ure, se zdi, da sva kljub temu,
da sediva vsaka na svojem koncu,
skupaj. Pri najinih nasmehih.

Ki pijeta kavo.
A prepotovali sva zimo.
In najina kava se je ohladila.
Prelahko je zaiti v paradoks. Želja. Misli.
Hrepenenje je pa še vedno beseda
dvojine.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (3)

Objavil/a ajda, v 23-06-2010 08:12, 1. Vonj mediterana Čudovit zaključek: Hrepenenje je pa še vedno beseda dvojine. In ne samo zaključek, ti in tvoja poezija.     lp, ajda   Objavil/a MirnaVolk, v 28-06-2010 16:31, 2. Mediteran Tudi mene se je ta pesem dotaknila. Si jo razlagam po svoje, oziroma "preslikavam" avtoričine občutke nase. Pa tisto igranje ob kavi, ko se pove marsikaj, pa vendar ne čisto vse. In potem zaključek - spet mavrica možnosti. Skratka mi je všeč in ne vem zakaj pravzprav veliko bolj kot "Razgaljena", ki je tudi dobra. LP, Mirna   Objavil/a Amarilis, v 08-07-2010 12:55, 3. Mediteran Ajda in Mirna, hvala za tako lepa komentarja. Lep pozdrav.