Napisal/a Amarilis, v sobota, 29. maj 10 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(1 glas) |
|
Prepajaš mi kožo z vonjem po morju in borovcih,
z vonjem Mediterana. Življenja.
Bivaš v čaru okusa. In jaz v čaru dišav.
Tako mi dišiš.
Včasih si privoščim utelešati nočno sanjarjenje.
Premočena postopam po obalah,
v upanju, da se srečava s tvojim nasmehom.
In ko sediva ob kavi, se igrava z bomboni in
klepetava ure in ure, se zdi, da sva kljub temu,
da sediva vsaka na svojem koncu,
skupaj. Pri najinih nasmehih.
Ki pijeta kavo.
A prepotovali sva zimo.
In najina kava se je ohladila.
Prelahko je zaiti v paradoks. Želja. Misli.
Hrepenenje je pa še vedno beseda
dvojine.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (3)
|
|