| Napisal/a Amarilis, v sobota, 29. maj 10 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (1 glas) |
|
Pustila sem vsakdanjost,
ker mi je všeč, kako se igraš z mojim umom.
Z blazinicami prstov božaš misli,
z zobmi jih pregrizneš,
z dlanmi upogneš.
Smešno mi je, da si med tvojimi obredi
zapomnim, kako dišiš po orgazmu.
Peripetija.
Zopet.
Sprašuješ me, če me še kdaj vidiš.
»Vedno sem na isti postaji,« ti rečem.
In drugič me boš spet vprašala.
A razmišljam le o tem, katera v resnici odide.
Nočem se zjutraj zbuditi s tvojo roko okrog mojih bokov.
Nič osebnega.
Le ne prebujam se rada nazaj v večer,
v preteklost.
In brez odeje.
Neumnosti pač. Zgubljanja in iskanja.
Zapri oči, ker so mi besede dovolj.
In uživanje v predstavi.
Spet mi pride in spet pozabim nate.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (2) 
|
|
