Pada prah tisočink kot v snu,
tako nesramno igrivo,
tako prekleto minljivo
in se zajeda v ta večen Tu.

Čez sleherni obraz zareže,
kakor neizprosna britev,
kakor mehka prepojitev
se na spomine krhke vleže.

A dvom v to čarobno zmes,
nenehnih minevanj,
ponovnih rojevanj,
razsežnosti časa lomi ji les.

Komentiraj pesem na forumu.
(2 komentarjev)

---