Napisal/a tomm, v sobota, 05. jun. 10

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Ko um je nadvladal vsem nam srca
nastopil je metež, prekletstvo,
resnica se je razgubila vsa,
znanost ji je našla frekvenco.

Kje je moja celina in odnos do vsega,
če ne najdem v sebi več sebe,
razdelili so me kot prekate srca,
za njih je vzročnost brez sence.

Le posledice zdravi sleherni zdravnik
aparat preiskuje ožilje,
a moja žalost, ki je vzrok vsega,
se v analizi nikjer ne spominja.

Prepolne so bolnice depresije, gorja
v njih čutiš kako žalost toži,
ožilja čistijo, menjajo ga,
a še huje po njemu vzrok kroži.

Topla beseda in govor srca
odpravljata vzroke moreče,
le pesnik razume čustva vsa,
zato piše sonete nesreče.   

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (0)