| Napisal/a tomm, v nedelja, 13. jun. 10 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (0 glas) |
|
Povsod je narava mila z menoj
obdarja me s svojim bogastvom,
med nami deluje polno duhov,
ki služijo vezi in času.
Razumeti jih moram in ustvarjati z njimi
medsebojno ponižno sožitje.
Hodim po hostah neobljudenih mest
kjer so duše s tišino prekrite,
v mislih so moji koraki ob njih,
prepuščen sem njihovi volji
in glej kam me vodijo ob cvrketu ptic,
med same prelepe gobane,
med njimi je tudi kraljica gob
Amanita Cezareja za izbrane.
Pobiram z ljubeznijo darove gozdov,
skromen, ponižen, zahvalen.
Z notranjim hotenjem čutnih potreb
se ustvarjajo takšni trenutki,
v sebi čutim, da res nisem sam,
z menoj so prijatelji duše.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0) 
|
|
