Spoštovani

Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.

Več o piškotkih

 
Naslovnica (izbor) arrow Posamezne pesmi arrow Po avtorjih arrow Svetilnik

Svetilnik Natisni Priporoči prijatelju
Napisal/a tomm, v ponedeljek, 21. jun. 10
Ocena urednika:   
Ocena uporabnikov:      (0 glas)
 

Strast je zajela vse moje telo
misel in čustva so me prevzela,
vihar se je dvigal in stopnjeval,
a jaz sem kot vedno s seboj sam.
Kako naj izbruhne iz mene ves žar,
ki se nalaga ves čas v meni,
še v snu se mi javljajo valovi želja,
a jaz sem s sabo le sebi svoj dar.
Takšna je moja trpka usoda
nihče se ne obregne, niti vidi me ne,
ko noč za nočjo vrtim svoj  svetilnik,
ki na krhkem otočku žari v ocean.
Moj posel sestavlja življenje samote
v kateri prav čutim, kako se gubim,

če ne bom našel zadovoljstva telesu,
ne bom zmogel več usmerjevati poti.
Razmišljam zakaj sem zato se odločil,
morda sem se hotel spoznati v srž,
še v samostanih se sliši molitev,
a tu le valovi in neznosni srd.

Sedaj osvetljujem pota drugih,
le kdaj bo svetilnik mojo pot izbral?


Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.



 Komentarji uporabnikov (0) KOmentar RSS

Povejte svoje mnenje prvi!





Digg!Reddit!Del.icio.us!Technorati!
 
< Prejšnja   Naslednja >




Wanna know something Joomla?
Hit the Joogpot! http://joogpot.eu

The LanternFish, alternative JoomFish support and bugfixed distribution
http://joogpot.eu/lanternfish


Zadnji komentarji

Uporabniški menu





Pozabljeno geslo

Naključne poezije

Vse pesmi trenutnega avtorja

O portalu >> Oglaševanje >> Povezave >> Pišite nam >> Kazalo