Spoštovani

Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.

Več o piškotkih

 
Naslovnica (izbor) arrow BERI arrow Prerez

Prerez Natisni Priporoči prijatelju
Napisal/a ajda, v ponedeljek, 02. avg. 10
Ocena urednika:   
Ocena uporabnikov:      (1 glas)
 

Potuhnil si se v tunelu, kjer sem nekoč praskala
odsev avtomobilskih luči s sten in jih ujčkala v dlaneh kot kresnice, ki sva jih lovila in božala njihova tolsta telesca.
Nisva bila otroka, ki se igrata v peskovniku in zidata gradove,
bila sva meglice, ki so se plazile po ostrini praproti,
ko sva iskala mah, da si posteljeva gnezdo brez
nenasitnih mravelj, neusmiljenih vampirjev,

ki se radi sladkajo s krvjo, ki si jo plemenitil
in me nisi silil, da bi postala krvodajalka.
Hotel si polnokrvno zase.
Stasito kobilo, ki se pase na travniku tvojega poželenja
in z zapeljivim pogledom zareže vate.
Ja, hotela sva češnje s sosedove marelice,
ki se je bohotila v zapredenem jutru in najine lačne dlani so hitele upleniti in potešiti glad.
Lepota se je skrila, ko sem stopila v zamrežene kotanje
in se nisem spotaknila na smrdljivih smeteh,
ki so jih nemarno puščali krvniki, ki bi me najraje skurili kar na domačem dvorišču.
Nisem prešuštnica, sem zakričala, a v mojem grlu se je zagozdil cmok, kateremu sem dodala premalo moke.

Odprem rulete, svetloba zareže z ostrino noža.

In.

Umolknem.


Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.



 Komentarji uporabnikov (4) KOmentar RSS
Objavil/a Egoist, v 09-08-2010 20:17,
1. Prerez
To pa je zelo privlačno. Zgodba me je res prevzela. Sicer nisem ljubitelj dolgih pesmi, ker se v njihovi dolžini velikokrat zgubi bistvo, ampak ta zgodbica pa je čustvena, duhovita, igriva in še kaj...in to skozi celotno pesem. Všeč so mi izbrane prispodobe in seveda besedni zaklad, ki pa je pri tebi že vsakdanjik. Egoist
 

Objavil/a ajda, v 09-08-2010 21:35,
2. Prerez
Hvala za komentar, ki dobro de:)
 
lp, ajda
 

Objavil/a tomm, v 15-08-2010 07:22,
3. Prerez
Kaj vse lahko prihaja iz tistega dela globin, ki je prikrita očem, se lahko vidi v tvojih pesmih, posebno v tej. Mnogo tega nosiš v sebi in poezija je tvoj resnični oddajnik tebe same.Tvoje besede so v prvem momentu malo napadno nerazumljive, a ko se poglobiš vanje začutiš kako je tvoja podzavest polna, prepolna hotečega življenja, kot da se ne more znajti v telesu žene, ki rabi ljubezen za svoje razkritje. tomi
 

Objavil/a ajda, v 24-08-2010 08:43,
4. Prerez
Ja tomm, napisano ni vedno prinešeno na servirnem krožniku in če se bralec potopi v pesem, lahko tisto neprinešeno postane prinešeno ali pa ne. V bistvu to ni namen, pesem se piše tako kot avtor tisti trenutek čuti. Verjamem pa, da si jo začutil. Lep pozdrav, 
ajda.
 





Digg!Reddit!Del.icio.us!Technorati!
 
< Prejšnja   Naslednja >




Wanna know something Joomla?
Hit the Joogpot! http://joogpot.eu

The LanternFish, alternative JoomFish support and bugfixed distribution
http://joogpot.eu/lanternfish


Zadnji komentarji

Uporabniški menu





Pozabljeno geslo

Podobne pesmi

Naključne poezije

O portalu >> Oglaševanje >> Povezave >> Pišite nam >> Kazalo