Ni naključje,
da sonce dahne vame,
ravno, ko ji oblak grozi z dežjem.

Ni naključje,
da morje teče k meni,
ravno, ko z zahoda pošiljajo vihar.

Ni naključje,
da se drevo sklanja k meni,
ravno, ko gozdar izvaja načrt redčenja gozda.

Ni naključje,
da se izmakne mi pločnik,
ravno, ko ustreli sodnikova pistola za start.

Ni naključje,
da me vabljivo ljubi reka,
ravno, ko čisto iz dna tokovi posljejo vrtinec.

Ni naključje,
da si zaželim svežega zraka,
ravno, ko so nasprotne sile izdale ukaz za napad.

Ni naključje,
da se odločim za polet z letalom,
ravno, ko se motor odloči za večen počitek.

Ni naključje,
da se odpravim na sprehod tja,
ravno, ko se 'tisti on' tja odpravi na sprehod.

Ni naključje... 

Ali pač?

Komentiraj pesem na forumu.
(8 komentarjev)

---