Napisal/a tomm, v ponedeljek, 16. avg. 10

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Zagledal svet sem iz drugega obzorja
ki ni videl morij, gor, neba, poti
le brezkrajna misel in spomini,
ostali so kot sen, ki te zbudi.

A ta resnica je enaka smrti,
še več, v njej ostaneš živ brez vseh skrbi,
le ena misel čustev te preplavlja,
da ločen si od zemeljske polti.

Prehod je miren in brezčuten
ki premnoge trga in boli,
saj so na tej poslednji poti
bili povsem še nepripravljeni.

Duhovna težnja našega življenja
je živeti le prvenstveno za njo,
čeprav si trd kot železo,
si nič, pred njeno neusmiljeno močjo.

Ljubezen je enaka med telesi
spoznanje, da le v dajanju vsa oživi,
kdor nudi sebe za dvig takšne sfere,
tega svetlobni mir nikdar ne zapusti.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (0)