Napisal/a Egoist, v ponedeljek, 16. avg. 10

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (2 glasov)

Vonj po crkovini se širi v zraku in
zažira v tapete,
nekoč živih barv,
danes sive in preperele,
da se od njih ločijo fini delci,
ki se mi lepijo na kožo,
nekoč rožnato,
danes bledo in umazano od
lastnih izločkov,
ki se že dolgo kopičijo
nekje na moji levi strani,
desno od stola,
nasproti nočne omarice,
na kateri je še vedno tvoja slika,
nekoč živih barv,
a danes...

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (5)

Objavil/a karolina, v 16-09-2010 02:24, 1. Hvala ti ... a danes se pusti presenetiti.   Objavil/a Egoist, v 17-09-2010 11:18, 2. Hvala ti lepo povedano karolina...Egoist   Objavil/a MirnaVolk, v 17-09-2010 16:58, 3. Hvala ti Najprej se mi je zdelo preveč pesimistično, pa sem se spomnila, da tudi sama kdaj napišem kaj takšnega (no morda malo drugače pa vendar). A je leva (srčna)stran namerno tam? lp, mirna   Objavil/a Egoist, v 18-09-2010 19:56, 4. Hvala ti Mirna, leva (srčna) stran je tam naključno, se mi zelo dopade ideja. No ja, pesem pridobi na vsebini šele, ko bralec doda svojo interpretacijo. Egoist   Objavil/a Garfield, v 22-01-2011 16:02, 5. Hvala mam nadaljevanje za pesem vendar se navezuje na crkovino in ga ne bom objavil ...ker kakorkoli da ma temna stran piškotke, vseeno ostanimo na levi.