Napisal/a klas, v nedelja, 10. okt. 04 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
Kazalo: 1.Srce 2.Kaplje
SRCE --------------------------------------------------------------------------------
AMORJEVA PUŠČICA KAKOR KAČE HITER SKOK, DAJ POLETI PTICA, KI DRHTEČE LJUBEZNI OTROK, BOŠ AMORJEVA PUŠČICA. KANČEK ČISTE, DROBCEN KOŠČEK SREČE, KI PRAHEC JE DROBAN, NAJ NAPOLNI DUŠE VREČE, NAJ SKOZ ČAS BO PREIGRAN. NEŽNO ČUSTVO V ZRAKU TREPETA, DROBEC OGNJA, KI ŽARI, ŽARI, IGRA KOT RAJSKA MI TROBENTA MELODIJO SRCA KI ŽELI. PLES METULJA Tanka linija, gladkih, gracioznih smeri, nežnih, idealnih črt, podoba živega boga. Dve grajeni za ples, dolgi, dolgi loki, počasni, čutni gibi, premiki plešočega čustva. STRELA IN TAKŠEN JE, DA UM ZBLEDI, KO ISKRA IZ OČI: SKOČI, PLANE, ZGRABI, VNAME. IN KAPLJA NEŽNE DUŠE PRIDE V SVOJ NOVI SVET, POLN ZMAJEV IN LEPOT, KJER SI UPA ZAŽIVET. PRELUDIJ IN PA PRIDE TAKŠEN CVET, DA GA SI JE ŽELET PRIDI, PRIDI IN OSTANI HOČEM, HOČEM, HOČEM, BODI Z MANO OGENJ, SIJ MI IZ DUPLIN PRIDI, PRIDI IN OSTANI HOČEM, HOČEM, OGENJ TVOJO SENCO, DA IMEL BI SEBE - - PRIDI V OBJEM PRIDI, PRIDI IN OSTANI BLJUVAJOČI ZMAJ ME SPREMLJA, GREJE, GREJE, KO ME ZAPUSTIŠ PRIDI, PRIDI IN OSTANI OSTANI IN OSTANI OSTANI IN OSTANI OSTANI IN OSTANI, LEPŠI JE KOT TVOJ PRIDI, PRIDI IN OSTANI IN NAJ PRIDE PIŠ V VODE ŠIROKE DO NEBA, DA DOSEŽE ZMAJA, DA MU USTA POGASI PRIDI, PRIDI IN OSTANI IN ČE ČUT TELESA TROBI NA TROBILO ŽELJE, NAJ UTIHNE SVOJO PESEM UM, KADAR TROBENTA MU VELEVA PRIDI, PRIDI IN OSTANI NE, NE BOJ SE, SKALA DAJ JI DIH, PRIDI V KRALJESTVO SREČE, OSTANI SOLZA TAM NA CVETU PRIDI, PRIDI IN OSTANI ZVEZDA t DUŠE JE POSODA, IZBRUŠENA NARAVA. SANJE BODO MI OSTALE, KER VEM DA SEM JIH NAŠEL. IN V ROKI, DLANI IZKLESANI, JIH DRŽIM, VIDIM KAR ŽELIM. DAJ MI SANJAT SANJE, VSAJ EN DROBEN KOS. VSAJ EN DROBEN KOS. DAJ MI SANJAT SANJE! KRALJEVI OGENJ DRHTEČA BILKA REGRATOV CVET, SEMEN TISOČE DROBNIH, VETER JIM V KRILA POŠLJE POLET, PUHASTIH TISOČ PODOBNIH. KRALJICI VSEH KRALJIC, JE DALEČ LETETI USPELO, KI JE PRELEPA, LEBDI SREDI POLJANE LEDENIH MEGLIC, KO OGENJ PLANE IZPOD SNEGA OKLEPA. UJAME PLAMEN TANČICE KOT DUH, JIH RAHLO POBOŽA, DA VSA ZASVETLI, ONA JE OGENJ IN OGENJ JE PUH, V OBJEMU, KJER SE NIKOMUR NIČ NE ZGODI. ŠE, ŠE, ŠE ČUTIM RASTOČE ČUTIM POJOČE V MENI ZAZNAVAM RASTOČE SLIŠIM POJOČE V TEBI NAJ SE ZRASTE NAJ SE ZLIVA NAJ SE SLIŠI ŠE LEPŠE NAJ OSTANE IN RASTE V NAMA VEDNO VEČNO ZMERAJ VSELEJ VES ČAS DOKLER NE POLETIVA NAD ZVEZDE POT EROSA PRIŽGALA JE CVETLICO IN JO DALA V ROKO SPUSTILA VASE PTICO DA JI ISKRILO JE OKO VDIHNILA JE OKUS JO POPELJAL JE V NEBO TA ČUDOVITI NJEN POSKUS ZAMRL VEČ NE BO PODSTAT (V STRAHU TREPETAM) MEHKO NEŽNO TRDNO PROŽNO NE USMILJENJA, LJUBEZEN! SO SOLZE IN JE LJUBEZEN JE ROB JE BREZNO JE STRAH JE SMRT TANKA LINIJA IN DUŠA, KI UMRE SOLZE IN BOLEČINA KESANJE IN STRAH NAJRAHLEJŠA NIT, KI DRŽI, ČE JE NI, NAJ ZGORI IN BO KAMEN BO ROBOT BO ČRNINA BO PROPAD BO NE BO PRIMI ME, ČE JE, PRIMI ME, ČE JO ČUTIŠ, PRIMI ME TAKOJ VSE Na rokah te nosim. Poljub. Zvezde ti klatim z neba. Poljub. Svet ti k nogam polagam. VSE Poljub žareč. PRIHAJALEC Pridem, da te pozdravim, da te poljubim, da te objamem. In branit se ne moreš, ker si uročena, od mojega pogleda. Ker ti kri, če le pomisliš name, napolni organe, preplavi možgane. DRHTENJE Z roko v roki tečeva v pomladnem vetru, po cvetočem travniku, polnem gibanja, življenja, sonce mehko greje, jata ptic zaprhuta nad nama, dva pogleda v isto smer, rahel zasuk glave, oči gledajo oči, misli se zlijejo. Drhtim. Glavi se približata, ustnice se dotaknejo. Telo ob telesu, hrepenenje, vroč poljub ki traja, želja, roka ki te boža po mladi, mehki, čutni koži, prsti ki valovijo, po tvojem telesu, simfonija ustnic, dlan, ki se spušča, nižje, nižje. Dvig k zvezdam. Sreča. PRIDI Pridi, pridi in me muči, bič je tvoj najslajša stvar, le da tvoj je, drugo, ni mi mar! DRAGOTINA Rad imel bi biser v roki, da bi gledal ga in vedel, moj je, da bi ga gladil, rad imel bi biser, tebe. -------------------------------------------------------------------------------- KAPLJE
--------------------------------------------------------------------------------
OCEAN Ocean razpenjenih... Trdna skala se napadov brani Ob vznožju življenje Veter Voda RIŠE GUBE V OBRAZ KRIK ALI BO DOSEGEL? USTA. ORKAN. PLJUČA. TO JE KRIK! TRGA BITI, VOLJO. VRE V LUPINI. JE KRIK. ALI BO DOSEGEL? URNEBES STRELA ŽAREČEGA MEGLA PRHUTAJOČEGA KRIŽA SIMFONIJA ŽAREČEGA PRIHODNJI DAN, KI SE NAM BLIŽA NOŽ, KI V SONCU SE KOPA IN KROGLA, KI ŠLA JE V POLET VSAK SAM SEBE OROPA, KO ŠIBKIM PUSTI ŠE ŽIVET JEKLENI KVADER MOČI PADE KLADIVO, UDARI PO NJEM VSE KAR JE KRHKO DROBI DAJ MU ČISTE SILE OBJEM udarec, napad, kri ne smrdi, z mečem odsekat, kar vstran ti štrli IMPRESIJA TIHA NOČ, TVOJ VONJ JE MOJ, ZVEZDE SO ZLATO. UTRINEK KAČE, STRUPA NI, PRIHAJA LEPI TVOJ. ODUR KAKŠEN SMEH IN TAKŠEN SKOK, GNUSA JE OTROK. SPET PRIŠEL, DA NI TI DAL, KAJ ŠELE OSTAL. REKA RAKEV REKA RAKEV TEČE TAM. SONCE SVETI NA NASIP. PREPIR PAPIRJEV, DOLAR TOLAR, KORUZA KALAŠNIKOV, UTRIP UBITI! BOLJŠI BO NOV ? RASKAV GLAS DIAMANTA NAJTRŠE SEK REZ POK ŠAHOVNICA KOŽA VSAK DRUG CENTIMETER JE KRVAV RISARJEV NOŽ STVARITEV NOVEGA ČLOVEKA NIKAKOR DOBER ON NE BO SREDI REKE STEBER KOST LISTJE PADA PADA VETRIČ SE LAHNO POIGRAVA ZEMLJA BI ŽE JEDLA RADA JAZ S SABO POKRAMLJAVA EDEN SAM DVA NE VEM ZAVRAČA VSAK TA MOJ KORAK. IN BO LE ZRAK. OBČUTEK KO VETER ŠEPETA, KAPLJA VODE LETEČ SE LESKETA, MUREN SVOJO GLASBO ZAIGRA. OBČUTEK. GLAS DEHTEČE DUŠE , NOTA ZA NOTO NEŽNO ODMEVA, TIHI SE PLAMEN SVETLO RAZŽAREVA, V OČEH SVETLOBA ODSEVA. OBČUTEK. NEKEGA PLAVEGA ANGELA DAN PTICA DIMENZIJE, ČRNA, MALA, SLADKA, RADA PIJE. TOČKA MATEMATIKE, NEŽNA, ŽIVA, ZA LJUBEZEN, RADA MUČI GRAMATIKE. ŠPRINTER VESOLJA, MOČAN, NASILEN, PESNIK, ZABIJA, KO GA JE VOLJA. CENTER BITI, OČARLJIV, PLAVOLAS, PLAŠEN, OTROKE TEPE SAMO PO RITI. DEKLETI STA DVE... IN DVA STA FANTIČA... PREDEN SE KATERA ZAVE, VSAKA NASAJENA NA TIČA. VESOLJNI JE KAVS, KI GA NI BILO NA SPOREDU, ZAKON OPEVA LE RAVS, POTEM BO PA TOLE ŽE VREDU. TAVALEC LUČ V MESTU IN URA JE DVE PLAVAJOČA DUŠA KI NE VE "RIŠI LOKE RIŠI KROG RIŠI BOKE A NE DREZAJ V BRLOG" KONCENTRAT MOČI V ČLOVEKU TAVAJOČEM KO V MESTU POLNO JE LUČI KO URA JE DVE TAM V DALJAVI GLAS, POJE ZIMSKA NOČ, KJE IN KOD NE VE, ISKATI POTUJOČ. IN NEŽEN ŠUM, KI DAJE SPANEC, KO NIKJER NI CILJA, IN JE CILJEV NEŠTETO. TO BO ISKRI VRANEC! RISANKA POD KOŽO, PREMIKI ZEMLJE, POTRES, KI HOČE, PREMIKI GORA, POTRES, KI JOČE, PREMIKI OCEANOV, POTRES, KI POJE, PREMIKI IZ TEČAJEV, POTRES, KI VIDI, PREMIKI POTI, POTRES, KI GRABI, PREMIKI RASTI, POTRES, KI GABI. PASJE KOLO PES, KI VODIŠ IGRO, IGRO DIVJEGA NAVDIHA, RECI LE BESEDO, DA SE KOLO ZAVRTI. PES, KI VODIŠ IGRO, DAJ VSEM TO VOLJO, IGRA NAJ POSTANE PESEM, PESEM O LEPOTI SILE. PES, KI VODIŠ IGRO, NAJ BO TO POKOL, NAJ IGRA BO RESNICA, EKSPLOZIJA VSEH ZVERI. PES, KI VODIŠ IGRO, IGRO DIVJEGA NAVDIHA, NAJ BO KOLO NORO, DA NIHČE NE PREŽIVI. RASTI, RASTI, RASTI KRILA OGNJA DIAMANTA PRHUTAJO V LASEH NESLIŠNI ZVOK POMENI DAN SVETLOBE SENCE V NEBO UNIVERZUM ZACIKLANEGA ČASA JE RASTOČI PRAPOK NOVOSTI JAHA NA RAMENIH PSA KI SPOMINJA NA PODGANO RAZLIČNI SO RAZGLEDI OD PEKOČINE DO NEBES VSE JE RAVEN KROG BELA HALJA STAREGA NEZNALCA ČAŠA DUHA DVE JAGODI ENA DIMENZIJA DVE LEPOTI ENA BEDARIJA RIMLJANOVA NEVESTA POSUTA S PEPELOM KRPANOVA KOBILA BILA JE NEZVESTA STEČE ŽILA DOL PO KRVI SKOČI DUŠA KOT UBITA ZAPEČENI KRUHEK KI PODOBEN VRVI JE LEPA VIDA ŽE NAGNITA KAPLJA POLKROG V NA ŠPIC PLJONK PLJONK PROZORNA KAPLJA PADA V ŽELJENO VODO UNIVERZUM ČAKA ČE TE NE BO ON BO KAP KAP PADA KAPLJA PLES VESOLJA SVET ZAPUŠČAM PRIDEM PRIDEM LETIM IN PRIDEM PRIDEM SKOZI PRSA ENERGIJA ŠPRICA JEKLO DUŠE JE MEGLICA BITI NI SKOZI ČAS SE RAZPRŠUJE JAZ JAZ SEM TI IN TI SI JAZ VSI BOMO NEKOč SPET BOG SKOZ ČAS PODSTAT UNIVERZUM ENERGIJA -INTEGRAL VSEH DUŠ- CENTER ČASA MAGNETIZEM IN OBLOČNEGA OGNJA PRIZOR PRETAKA ČISTA ENERGIJA SVOJE KRAKE V PONOR ČRNA LUKNJA KOT ZAČETEK JE NESKONČNO GOSTA DA UKLENE ČAS NINTENDO SEGA GLOBOČINA, PADA KAMEN, JE TELO, KRI PO STENAH IN NASMEH, LOBANJA V KOSIH, USTNICE VABEČE V POLJUB, RAZKOSANO TELO NA PAPIRJU PIJANEGA BOGA VRANEC OSTROGA ZABOD NAPETA MIŠICA LOK POPOLN ŽIVO JEKLO S KOŽO KI ODKRIVA POLET SKOZI ZRAK JEZDEC KI GA ČUTI KLIC NARAVE SKOZI NOZDRVI SREČA SREDI LISTOV HRASTA ZA TRENUTEK DOKLER JE V POZABI HIMNA RITEM ROK JE RITEM ZVOKA TEČE BOŽANSKI OGENJ RDEČA KRI VESOLJA SVETI NOŽ ZABADA SE V SOD ZVOK RITEM OSNOVA KAKO TAKO ČAPLJA HOČE ŽABE SMRT V ZGRADBI NOČE RITI KRT LIST PAPIRJA VOJNE ČUT IN PRISTANEK VZLETI REKRUT IZ ZACELJENE RANE VRNI MI MOJE STEZICE IN PRIŠEL JE ČAS, KO VAS NI MED VAS, DA BI LEPI CVET SPET POHUJŠAL SVET. DA BI KAMNATO ZEMLJO POLOŽIL NA TLA, POSTLAL SI PRAV MEHKO, KOT BI MU VELELA SLA. KO KAMNOLOM BI ZACVETEL, ŽAREK UPANJA V DAN IN MRTVAK ZAPEL: 'DOBER FANTIČ, DOBER DAN'. LISTEK BI BOGA PRIJEL: 'TI,TI,TI, POREDNEŽ MALI,' STAREC BI UŽALJENO ZBLEDEL IN LJUDJE NE BI VEČ JOKALI. KRIK, KI PARA TEMO, DAN SPET DAJE VETRU MOČ, DAJ ČLOVEK NEVERJETNO POKOZLAN, POBIJ JIH, DA NE BO PRIHODNOST NOČ. PODAJAM SI ROKO NESMRTEN JE VSAK ČAS KO UMIRAŠ SE ROJEVAŠ KRIČIŠ V ZIBELKI SI ŽE TUDI STAREC NERAVNA NELINIJA ČASA DOGODEK TOČKA NA KONCU JE TUDI ZAČETEK PIRAMIDA FARAONU SE GRADI KO ATOMSKA JE PRETEKLOST NEKJE V ČETRTI DIMENZIJI IN NIČ NI TRDNO CICIBAN RASTI, RASTI MAMINO VESELJE, NAJ TE SONCE V SVET POPELJE, NAJ TE POSUŠI IN V PRAHEC ZMELJE, DA NAS BOŠ NAHRANIL, MOČNEJE KOT DAROVI ZEMLJE. IZ TEBE BOMO VZELI MOČ, PRIDI NA POMOČ! UMRL SEM TELESA NI, LETIM, LEBDIM, TRGA ME NA VSE STRANI, RAZBLINJAM SE. KAKO JE LEPO, SEM IN ME NI, POVSOD JAZ IN ENERGIJA, VIBRACIJE, SVETLOBA, UŽITEK. POVSOD JAZ, SKOZI ČAS. JAZ SEM VEČNOST, KOT JE ZA PIKO PLOSKEV, TUDI OSTALI SO, NI JIH, AMPAK SO SKUPAJ SMO, ZLITI. VIDIM, A NE VEM, NISEM ŠE SPREGLEDAL. A JE LEPO IN KAKO STE BEDNI, KO SE BOJITE PRESTOPITI, SEVEDA, NEKATERI BOSTE PADLI. JE SLIKA, JE GLAS, JE VONJ. IN JAZ SEM IN MI SMO, V ENEM (=BOG), ČUDOVITA MEGLICA. NOVINEC SEM, A SE UČIM, PRED MANO JE NOV SVET. 0=¤ (Kosovel remix) 1, 2 JE NIČ VSE JE NIČ IN NIČ JE NESKONČNO NIČ NI, KOT SE ZDI, NIČ JE SVET, KI SE VRTI NIČ JE V DUŠI, KER DUŠA JE NIČ, KER DUŠA JE NESKONČNA IN NESKONČNO JE NIČ. JE NESKONČNOST IN JE VEČJE NESKONČNOST. JE ŠE VEČJA NESKONČNOST IN NESKONČNA NESKONČNOST. A VSE JE NESKONČNO MAJHNA NESKONČNOST 0=¤ DUŠA SI TI, DUŠA SEM JAZ, JUTRI VSE, DANES NE. SKUPAJ SVA NIČ IN SKUPAJ SVA VSE. MALI MALI MONSTRUM, KI NAGRIZA NEBO, DOŽIVEL JE VSTAJENJE, VEČ GA NE BO. SMRTONOSNA VROČICA JE ZAJELA BISTVO NESTVORA, POLETEL JE NA KRILIH, KI NAJ BI BILA NORA. NA DAN JE SPUSTIL SVOJE GLOBOKE KOTIČKE, ZDAJ NAM RAZKAŽE NAŠE NEPRIZNANE VRTIČKE. ČAS RADOSTI IN KO POJE ČRNI ČAS, SVOJO PESEM NA VES GLAS, PRIŠEL BO ZVEN NEBA, PREBUDIL BO V GLAVI PSA. TI, TI, TI SI, TI SI ČAS PLEŠOČ, KAKOR HOČE MOJA MOČ. GREBLA BO SE STARA MAMA, DA PRIŠLA BO V NAS OMAMA, RAZGREBLA BO STRAHOVE, HOTELA DUŠA BO GROBOVE. TI, TI, TI SI, TI SI ČAS PLEŠOČ, KAKOR HOČE MOJA MOČ. ČISTO CUNJO VRŽEM ZDAJ, HOČE LE SVOJ MALI RAJ, VSE RAZBITE JUTRI ILUZIJE, ČAS OBVLADAN SKUPAJ ZLIJE. TI, TI, TI SI, TI SI ČAS PLEŠOČ, KAKOR HOČE MOJA MOČ. MOZAIK Črv pojoč v puščavi bljuva stud. Cvetni list je odpadel kaktusu. Kamen se na vodi pozibava. Riba gricklja rdečo peso. Sestavljam mozaik. KONEC VIDIM Črni madež, plava, diha, razbija skalo, trga bitje, na dvoje. Žareče žeblje grize, da izžge si bolečino. Volk, ki tuliš, ali imaš svobodo, v smrtnem krču človek, ali pregnal si misel. Krik, ko se gora kolje, kje je rešitev? Biti. V KRALJESTVU ZLATOROGA Klokotanje in grlo, še enega, klokotanje in grlo, še enega. Hitro v kraljestvo Zlatoroga, meglice in jezik, ki se zatika, hitro v kraljestvo Zlatoroga, ta okus, ki prežene misli. Prijatli obrodile so trte vince nam sladko, na planini je živel, pivo rad imel, oh yesterday, ne vrag, le sosed bo mejak. Gremo naprej. Mi gremo, gremo, s sodom na rami, v napad. Mater sem se umazal, pa še ti se zvrneš name. Klokotanje in grlo, glave več ni, vse je megleno, pit se mudi. OBSTANEK Raztrgal bom prsi svoje, razprl jih bom, da iztrgam dušo, srce. Daj mi vrtalnik, da luknjo naredim. Pritisk sile življenske, bolečine ime, bi pihnil na plano. Odneslo bi luno. Sovraštvo do sebe, gorje. Črnina, kot oglje, vihar. Pritisk narašča, Posoda drži. Prekleto. IZGINI Ljubezen, nočem te, ker si bolečina, izgini, da bom le brezčutni stroj. IZHOD V SILI Odreši me trpljenja, odreši me prebujenja, odreši me tega življenja, odreši me, prijateljica, smrt. Da ne bom se zavedal, kako sem beden, da ne bom vedel, kaj je bolečina, da ne bom vedel, da sem. Prosim, pridi. ČRNICA Nič narediti, to mi je želja, brez volje, človek strt, ki ne najdem poti od blata do zlata. Za trpljenje volje ni, kar naredim, narobe se zdi, enega zabavam jih sto prizadenem, jim skušam razložit, še zadnjega strem. GLAS To ni ječanje ranjene živali, to ni krik umirajočega. To je glas iz nemih ust, glas iz oči, za oči. ŽIVLJENJE Življenje je trpljenje, ki je bilo, je, bo, v črni poeta duši. KOT ŽIVLJENJE SPOMLADI LISTEK VZBRSTI, POLETI SVOJE ŽIVLJENJE LIST ŽIVI JESENI OSAMLJEN, STAR OBLEŽI VSE NA SVETU ZANIMIVO SE ZDI KO SPOZNA - ČAR IZGUBI NAZADNJE LE ŠE V SPOMINU ŽIVI OBLIKE Kaj ti pravi kocka? Naj besedo da okroglo, ki misel ti trikotno, v brezoblični čas prestavi. POZABLJENEC Človek, sam med miljoni, ki ga ne opazijo. Glej, kaj pa počne? Čisto je zmešan, gremo stran, lahko nam še kaj naredi. On, ni tak kot mi, on živi! JUTRO POJEM MEGLICA ŽUR TRAJA ČAS JE PREKRATEK NAUŽIJEM VSRKAM ZLATO ŽIVE NAJ GREDO SVET ŽE ZARJA SVETLI VOJAŠKI SE BOBEN SLIŠI MED IGRO MIRNO OKROG NAPADALNO ZANESLJIVO ZRUŠIT PORAZA OBVAROVATI ZMAGA NI TI BRAT ČESTITAM UŽITEK? LJUBEZEN SREČA - NESREČA TRENUTEK RAZLIKE NEZNATEN, A KRUT TRAJANJE-MISEL MISEL PREDIRA (=ENERGIJA), POVEZAVA, DA MRTVEC ŽIVI! SLOVO Adijo, pa drugič spet, adijo, vedno ste zaželjeni, adijo, joj, že greste, adijo, srečno pot, adijo, .... ... .. . Pa so šli, nadloge, da jih dolgo vsaj ne bo nazaj, požrešnih prasic. ODBITJE BAM... MOČ ZMAGUJOČEGA BAM... MOČ ZMAGUJOČEGA BAM... MOČ ZMAGUJOČEGA BAM... 1,2, KORAK NAPREJ 1,2, UDAREC 1,2, PRODOR 1,2, MOČ ZMAGUJOČEGA. BAM! MOČ Moč nepredstavljiva, moč nepremagljiva. Kamen - moč, strela - moč, potres - moč, vihar - moč. Vihar in katastrofa, apokalipsa in lom bistva. MOČ=ENERGIJA=VSEBINA ŠVIGAJOČA PODIVJANKA Čarovnica Zofka se po nebu podi, nora od straha, groze živalsko kriči. Ognjena metla dihat ne da, megla, v njej se lobanja hihita: "Pridi Zofka k meni v grob, tema in hlad sta zate otrok." NIKOLI Nikoli več tega, nikoli več! Sem vedel, da bo tako. Kaj.. Kaj pa... Kaj pa, če mi le uspe ?!! Jutri se vidimo spet ! NIKOLI? CIKEL Dan, ugasnjena, noč, prižgana. Luč. ČMRLJ Joj, mater mu čmrljevo, ves dan mi že brni. Ja kje pa je? Pa to mi v glavi šumi! POVRATNICA Misel da črko, črka da besedo, beseda da pesem, pesem da misel.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0)
|
|