V sivi svetlobi novega jutra
umira tema med oblaki -
zato se vsak dan ponovno rodiš
in ne moreš umreti,

če drevo ne izravna svoje liste,
da se odpre vsaj en cvet modre spominčice
(rastoče ob reki večnega upanja ),
če se ne vzpneš do neba
in ga pozdraviš kot mater,
če ne objameš bežeči horizont svoje poti,
da se napolniš s praznino modrega jutra
in z očmi preletiš strehe sosedov v upu,
da vsi so rojeni, ker,

ker drugače ne moreš umreti ...

Komentiraj pesem na forumu.
(0 komentarjev)

---