Napisal/a felicko, v četrtek, 16. sep. 10 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(1 glas) |
|
So dnevi in so noči,
ko gledam hrast, skozi okno,
ko pomislim, da je vez med nebom in zemljo,
kako visok, kako močan!
Tedne in mesece
poslušam veter,
nežno piha v obraz...
Kako je svoboden!
S prihodom jeseni, trgatve,
napišem pesem,
brez smisla, brez naslova,
le toliko, da nekaj povem.
Nihče ne posluša,
sam pa govorim, kričim...
Vem, da me ne sliši-jo
in vem, da ne razume-jo te pesmi, neme...
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (2)
|
|