Napisal/a Vodna bolha, v četrtek, 16. sep. 10 |
Ocena urednika: |
 |
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
Pod kožo nosim rdeče rjuhe,
zamotane mi leže v prsnem košu,
smrdljive, nagnite, krvave.
Zanima me, v kakšnih spiš zdaj.
Verjetno dišijo čisto drugače,
po deklici, ki zraven tebe leži.
a gotovo so še vedno rdeče,
ne od ljubezni; od moje krvi,
ki jo ožemam iz najinih rjuh.
Iz njih izpiram spomine
z vonjem po potu in tekili.
Malo mi gre na bruhanje.
Vseeno vztrajam.
Po kosih si trgam rjuhe iz prsi
(skupaj z živim mesom),
in grabim, trgam, param, grizem.
Pojdite nekam ti in tvoje rjuhe.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0)
|
|