Napisal/a tomm, v sreda, 13. okt. 10 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(1 glas) |
|
Dvigujem si zavest
iz prepadov umskega nasilja,
saj ne pozna meja
v poteh krvavega ožilja.
Me hrani vest,
ki z rojstvom mi je dana,
jo čuvam za prekletstva,
katerih hlad je kot jutranja slana.
Ta dvojnost,
katerih moč je ves čas v meni
ponuja sveto slast kaljenja,
ki me spreminja v dobroto,
za čas ponovnega rojenja.
Vsak se rojeva dvakrat v telesu,
a vmes se le odloča,
v kakšnem stanju bo njegova duša,
pri zadnjem izdihu ponovnega rojenja.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (1)
|
|