Napisal/a Smeh, v sobota, 13. nov. 10

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Rad bi vedel kaj je prav,
kot Sokrat rad bi se zaganjal
in podiral meje znanega,
pa se vedno kot v zid v vrata zaletim
in v obupu grlo si izkričim,
saj ne morem onstran sebe, vsega.

Čutim, da le jaz sem na tem svetu, samemu sebi kletka, ovira, zavesa, ki mi pogled zastira da ne vidim pravih stvari. Resnica je torej meni skrita, v tej božji šali.

Znotraj svojih slik in pravil umiram kot pleskar brez barve, v sobi brez ometa, brez veselja, v sobi večnih utvar in napačnega smisla svoje misli mečem skozi okna in upam da nekdo mi poda učbenik za življenje.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (0)