Napisal/a tomm, v nedelja, 14. nov. 10 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
Vprašanja so se v meni prepletla
pobegniti se ni dalo od njih,
prvenstveno me je le eno morilo,
radi česa pride in zakaj navdih.
Čustva v meni so moji valovi
vest in um sta medsebojni vihar,
a jaz v tem kontrastnem stanju
ne morem spoznati svoj smisel nikdar.
Mi um razlaga svet in vizije
vest opozarja, da to ni zame,
a če prepustim se zgolj tem nemiru,
zavem se, da ustvarjam novo muko zase.
Zatopljen vpijam tuja življenja
v sebi čutim njih sence dejanj,
vidim le večno hlastanje za krivim,
kar nudi sebičnost iz prejšnjih stanj.
Smo na preizkušnji najvišjih norm
gomazimo kot črvi raznih lakot vsak dan,
a hrano, ki duši življenje rešuje,
le redki spoznajo, da jo ustvarja vsak sam.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0)
|
|