Postelja, ovita z avreolo čutnosti in vencem poželenja.

In nato dotik, naelektren do zadnje kaplje znoja.

...

žalostno srce je moje
prazno in boleč
on odšel je in odnesel
s sabo iskre sreče
tiho jočem, brez solza
v sebi sem osamljen...

Je eden tistih dni...

Narisal sem pikico na papirju,
malo, komaj vidno,
enako, kot se počutim.

Kadar volkovi tulijo v temno noč,
prevzame me njihova premoč.
Tako odločno v nebo zrejo in vedo,
zakaj to počnejo.

...

V zaledenelih plamenih
plameni tvoje vse;
skoraj je že dogorelo,
samo še iskre so ostale.

Ko slišim tvoj glas,
že vijem se ob tvoj stas,
tudi poljube, vse obljube,
da tvoja sem, tukaj in sedaj. ...

Z mokrim robčkom je zadnjo solzo obrisala,
Si malo nasmeha na obraz narisala...
Ampak brez njega ji ni bilo živeti,
Tudi ...

Prižgala si lučko prve ljubezni
in čas je ni upihnil.

Plah pogled temnih oči,
lasje, ostriženi na paža,
barve zrele ajde,...

Izbirek teži k obstoju smisla.
Verjetnost pravilne izbire ne more biti smiseln.
Izgubil bi se občutek instinkta.

Sladko polje - senca otroštva
počiva na mojih ramenih in nemo zre predse

V daljavi odmev brezbrižnih korakov

Visoko nad oblaki Beri dalje...