Napisal/a Baltazar Prowler, v torek, 30. nov. 10 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
V mesečini mestnih luči
ljubimec sedi
in razmišlja.
Krog njega zven siren
in jok otrok,
matere kričijo v histeriji.
A njega to ne gane.
Mirno sedi
v mesečini luči
in ogovarja
zelenobled obraz na cesti.
To je gospa ljubezen.
A ljubezen ne govori
enakega jezika kot ljubimec.
A ljubimec se smeji,
ji prikimava, pritrjuje,
čeprav razume ni besede.
V mesečini mestnih luči
ljubimec sedi
in ogovarja ljubezen.
A ljubezni ni dovolj
in ljubimcu ni dovolj,
ker ne govorita v istih si jezikih.
In se ljubezen razjezi
in postane ljubosumna
in se v mlako spremeni krvi.
V mesečini mestnih luči
ljubimec sedi
in se pogovarja z mlako krvi.
V mesečini mestnih luči
ljubimca trpajo v prisilni jopič,
ker poskušal razumeti je ljubezen.
Naučijo ga, da se počuti krivega
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0)
|
|