Soba,polna razbitih kozarcev.
Soba,zakajena in brez oken.
Brez vrat in brez luči,
brez ust in brez oči.

Nje zidovi pokajo
in gola telesa ki se valjajo po razbitem steklu,
so že davno mrtva,
na srečo cigaretni dim odžene smrad.

Soba,oddaljena in osamljena na robu sveta,
čaka na vratarja,
na poštarja in smetarja,
na družino in na psa.

Skoraj najraje,
bi ugasnil ta vžigalnik,
da ne gledam vsega tega.

Komentiraj pesem na forumu.
(9 komentarjev)

---