| Napisal/a Baltazar Prowler, v torek, 30. nov. 10 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (0 glas) |
|
Zmačkan sem se zbudil,
premražen na hrastovih tleh,
iz sanj o prečudoviti obleki,
ki visi čez tvoje majhne prsi.
Raje bi bil mrtev, kakor pa
povedal to pesem,
s katero sem izgubil
tvoje spoštovanje.
A vedno si govorila,
da stvati stojijo, zato da padejo.
Sladka je jesen
in pustila sva da pade.
Se vidiva, ko sonce naslednjič
zaide na vzhodu...
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (1) 
|
|
