Napisal/a ajda, v nedelja, 05. dec. 10

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (1 glas)

Popolna sva bila, ko sva mesila testo z rokami, oblikovala hlebčke, jih spekla v pečici in hrustljave grizljala v trenutkih, ko sva ukradla kazalce na uri zvonika in za najine grizljaje ustavila promet na obvoznici. Smejala sva se, ko sva se gledala v ogledalu in rekla, kako sva si podobna, le zakaj nisva brat in sestra, ampak ljubimca?

Nasmehnil si se in mi s poljubom na vratno žilo pognal kri po poljanah, ki si jih tako rad raziskoval s svojim jezikom in tiskal maslene piškotke, ki so se v hipu scvrli na moji vreli koži. Kako si znal ustvariti potočke v moji postojanki, ki je zadišala sveže prepleskana, v barvi, ki so jo ljubili tvoji vzdihljaji. Še dobro, da nisi rabil markacij, ko si osvajal najvišje vrhove, kjer sem te čakala in te potegnila v ples, ki ga nisva izumila midva, čeprav sva tesno objeta mrmrala, da sva mojstra parketa. Le zakaj so krušne pečice izpodrinili aparati, ki na hitro zamesijo testo, spečejo hlebčke, so prav tako hrustljavi kot najini, a polagava jih vsak v drugo pečico? Le zakaj sva dopustila, da sva ostala med kazalci ure in sprešana v času?

Postopam po železniškem tiru, kjer si v najbolj preperelem vagonu posteljem ležišče in skozi razbita okna zrem v vlake, ki hitijo mimo mene ...

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (10)

Objavil/a Egoist, v 22-02-2011 12:33, 1. Hrustljavi spomini Zelo mi je všeč tvoj način opisovanja (v vseh pesmih) majhnih detajlov in povezovanja v neko ljubezensko zgodbo, ki je spomin nekih preteklih dni....Škoda da ima pesem konec. Egoist   Objavil/a ajda, v 22-02-2011 19:13, 2. Hrustljavo Hvala za komentar. Ja, ko se neka zgodba konča, morda še nekje tli in čaka, da jo akterja obudita. Morda so ravno tropičje na koncu klic k ne smeva dopustiti, so pa seveda trenutki, ki prikličejo željo po obuditi in se vračati ali pa oplemenititi tisto, za kar je bilo rečeno, da bo večno. Veliko je tistega, kar je in kar še ni umrlo in dostikrat rečem, jutro bo, tudi najino, hrustljavo, če bo vmesje v času ...   Objavil/a AniLu, v 22-02-2011 20:40, 3. Hrustljavo Ja, ja in še enkrat ja, zelo hrustljavo,... preveč hrustljavo, zgodba se sicer konča, ampak tiste tri pike na koncu so tako sladke, da ti misli - kar same spesnijo pregrešno dober konec Bravo - ajda!   Objavil/a ajda, v 22-02-2011 21:43, 4. Hrustljavo Hehe, AniLu, tudi tudi , pa hvala za komentar!    lp, ajda   Objavil/a okto, v 22-02-2011 22:17, 5. Hrustljavi spomini Ajda, res bravo!   V zaključek pesmi bi kar sodil tvoj odgovor na komentar:   (…)  »Veliko je tistega, kar je in kar še ni umrlo in dostikrat rečem, jutro bo, tudi najino, hrustljavo, če bo vmesje v času ...«    Lp, Okto   Objavil/a ajda, v 22-02-2011 22:42, 6. Hrustljavo Okto, res je, to bi lahko bil dodatek. Se bom pa raje pustila presenetiti in pikice udejanila.  Hvala za zvezdice in komentar.    lp, ajda   Objavil/a MirnaVolk, v 25-02-2011 14:38, 7. Hrustljavi spomini Ja mene je tudi kar razžalostil tale konec, tako lep je prvi del, da bi moral kar trajati. Pa upam, da se pač kdaj vklopijo tiste druge pečice. lp, mirna   Objavil/a ajda, v 25-02-2011 22:48, 8. Hrustljavo Mirna hvala za tvoje besede. So odprte poti, stezice, ceste, po katerih pridemo tja, kamor si želimo. Včasih se nam pa zgodi, da tacamo na mestu in se prepustimo spominom, katerim se ne pustimo, da bi se odlepili od nas, so in tudi to je čudovito. In četudi dopuščamo, da med dvema bregovoma reka drvi svojo pot, za trenutek ulovimo val, ki se ga je dotaknila roka na drugem bregu in novo poglavje, pečica v funkciji, če lahko uporabim tvoj termin, Mirna.     lp, ajda   Objavil/a Vladimir Bencin, v 30-08-2011 09:48, 9. Bravo! Res znaš napisat ogabno pesem, Ajda. Tvoje misli so lepe, besede pa sprevržene. Ne mešaj slabega humorja, slabe erotike in na prfvi pogled subtilnih seksualnih preproščin.  Več sreče prihodnjič, vedno tvoj  - Vladimir Bencin   Objavil/a ajda, v 30-08-2011 13:30, 10. Hrustljavi spomini No no, ne pretiravaj . Očitno ti najdeš v tej pesmi nekaj sprevrženega, ogabnega. Menim, da je v tej pesmi vse tako lepo nedolžno, da se bralec ne more zgražati, ali pač? Upam, da se zdaj ne boš počutil preveč umazanega, če pa, pa drugič več sreče. Le kako si lahko moj, če sem takoooooooo sprevržena in pokvarjena?   lp, ajda