Napisal/a tomm, v torek, 07. dec. 10 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
Pogled me vodi tik izza obzorja
od koder zaznati ni dotikov teh ljudi,
le gosta masa breztelesnosti se vidi
in moč čustev čutiti je v njihovi temi.
Tam so izgubljeni vsi, ki so prehitro
prešli iz stanja trenutno vzete jim moči,
ne znajdejo se v novem labirintu,
misleč da isti so, le san jih ne zbudi.
Stoletja minejo in duše neodločne
pot iščejo iz kroga vseh časov,
na žalost tudi mi smo izgubljeni,
živi nas misel, da le denar je blagoslov.
Oboji tavamo vsak na svojem bregu
nihče ne vidi reko angelov in kril,
ki plahutaje zaman kličejo z imeni,
zavedene v materialni svet pravil.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0)
|
|