Napisal/a zemljan, v sobota, 11. dec. 10

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Napisati je treba pesem sproščeno,
primerno in lično ter nezamorjeno.

Pesem popelje te v dimenzijo,
kjer nove razsežnosti mase dobijo.
Kjer se kamen ob vodo spotika,
zemlja pa iz rastja veselo vzklika.

Pesem popelje te v dimenzijo,
kjer brez vojn in nasilja v miru živijo.
Kjer svobodna je vsaka prav vsaka oseba,
sveta lepoto, barvitost pa pesnik opeva.

Pesem popelje te v dimenzijo,
kjer brez mor v ljubezni ljudje zaživijo.
Kjer sliši se radost in smeh vseh otrok,
Po ulicah razlega nebeški se zvok.

A zdaj je prišel čas nas vrnitve,
nazaj v realnost živlenja takt kliče.
Konec prelepih je sanj in utvar,
zanje nikomur več prav nič ni mar.

Vsak le brezglavo hiti po tej poti,
poti nasilja, naprej proti zmoti.
Nihče se prav nič nazaj ne ozira,
kdor pade pa sam iz tal se pobira.

V meni pa se poraja vprašanje,
kdaj se končalo vse to bo... 

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (0)