| Napisal/a Veronika, v torek, 28. dec. 10 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (0 glas) |
|
Kot da je ni, a jo čutim.
Z nasmehom skrivam skrivnost njeno,
Skrito pretvarjajoč da nisem ujeta
V globine ki posrkajo, a ne spustijo.
Kot da je ni, a vem da obstaja.
Napolnjuje sleherni kotiček uma, srca.
S kremplji pošastnimi ne pusti blizu
Nikomur, niti meni da bi se rešila.
Kot da je ni, a se bojim,
Da mogoče je bitka zgubljena,
Da nikoli ni bilo niti upanja za zmago,
Kot da je vse vnaprej bilo zapisano.
Kot da je ni, a me ohromljuje.
Pušča le priprte oči, le del diha da delim,
Le del utripa da se čuti, le del mene da živi.
Kot da je ni! A vem da obstaja...praznina!
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0) 
|
|
