Napisal/a tomm, v torek, 04. jan. 11

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Večnost prav vse spreminja
iz ene v drugo tvar,
kot človeka me opominja,
da oblikuje vse notranji žar.

Neskončne poti so vsega
kot črte, slične so nam,
nikjer konca niti smrti življenja,
v duši je večnostni hram.

Kaj je zadnji izdih telesa
le razgled novih daljav,
kjer se znova v novo širi,
duša brezmejnih vonjav.

Me misel rada zapelje
v svet ograjenih daljic,
tam se ne vidi daljava,
čeprav čutim neskončnega klic.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (0)