Spoštovani

Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.

Več o piškotkih

 
Naslovnica (izbor) arrow BERI arrow Posamezne pesmi arrow Po avtorjih arrow Me misel rada zapelje

Me misel rada zapelje Natisni Priporoči prijatelju
Napisal/a tomm, v torek, 04. jan. 11
Ocena urednika:   
Ocena uporabnikov:      (0 glas)
 

Večnost prav vse spreminja
iz ene v drugo tvar,
kot človeka me opominja,
da oblikuje vse notranji žar.

Neskončne poti so vsega
kot črte, slične so nam,
nikjer konca niti smrti življenja,
v duši je večnostni hram.

Kaj je zadnji izdih telesa
le razgled novih daljav,
kjer se znova v novo širi,
duša brezmejnih vonjav.

Me misel rada zapelje
v svet ograjenih daljic,
tam se ne vidi daljava,
čeprav čutim neskončnega klic.


Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.



 Komentarji uporabnikov (0) KOmentar RSS

Povejte svoje mnenje prvi!





Digg!Reddit!Del.icio.us!Technorati!
 



Wanna know something Joomla?
Hit the Joogpot! http://joogpot.eu

The LanternFish, alternative JoomFish support and bugfixed distribution
http://joogpot.eu/lanternfish


Zadnji komentarji

Uporabniški menu





Pozabljeno geslo

Podobne pesmi

Naključne poezije

Vse pesmi trenutnega avtorja

O portalu >> Oglaševanje >> Povezave >> Pišite nam >> Kazalo