Napisal/a Klavdija KIA Zbičajnik, v nedelja, 16. jan. 11

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Včasih, ko malce potonem,
tudi ko skrenem s poti,
takrat zloščiš mi krila,
v mir me spustijo tvoje oči.
Včasih, ko malce prehitevam,
ko trmasto protestiram
in tvoj čut znerviram,
ustavijo me tvoje dlani.
Včasih, ko preskakujem koze,
nastavljam se strahu groze,
skoraj teptam ustvarjalnost,
nežno in tiho obmolkneš mi.

Včasih, ko mislim da veš,
da skozi moje misli greš,
potuješ po labirintih strasti,
božaš in objemaš moje skrbi.
Včasih, ko razdiram figure,
se oklepam stare strukture,
dvom mi razjeda možgane,
takrat stojiš zazrt vame.
Včasih, ko preveč upam,
ko idealnim stvarem le zaupam,
žmurim skozi trepalnice, vase kričim,
takrat v tvojih nežnostih zaspim.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (0)