Napisal/a *Roberto*, v nedelja, 31. okt. 04 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
Nanašam na čopič to barvo, barvo v prahu oprano, nanašam jo z občutkom, in sledim vem produktom.
Barva zdaj je na ščetinah, ki so mehke kakor svila, svila ki po tleh polzi, v ščetinah teh živi. Ščetine barvo si delijo, je od sebe ne pustijo, ne pustijo je oditi, nočejo se z njo raziti. Čopič drsi zdaj po papirju, več z barvo ni v premirju, zdaj je kakor bojna črta, ki je z bojem že podprta. Barva lepi se v papir, zapušča čopič brez ovir, ščetine pa se veselijo, novo barvo si delijo. *Roberto*
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0)
|
|