Napisal/a necturnus, v ponedeljek, 24. jan. 11

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Zdaj zadnja ura je prišla,
zato zdaj prosim Jezusa,
da zla me reši vsakega,
na koncu večno življenje da.

V kotu sobe že vidim smrt,
kako je lepa kakor vrt
ko v barvah ves je zacvetel,
in ptiček v njem je mil zapel.

Oj sestra smrt kaj ste že tu,
kaj meni boste grešniku
storili danes ta večer
ko čutim v sebi tak nemir.

Nemir ker grehi me teže
a žal duhovnik daleč je
bi zadnji zakrament želel,
a Bog mi je še to vzel.

Oj Jezus ti moj rešenik,
sedaj še slišim samo krik
oseb ki tukaj zbrane so,
in glasno zame molijo.

Težko že diham, hladno je,
trpljenje moje težko je,
še zadnjič zdaj zajamem zrak,
izdihnem še, sedaj je mrak.

Ležim tam mrtev brez moči,
saj v meni več življenja ni
ker smrt ga vzela je voljno
brez moje volje je željno.

Kaj hitro pa se spet zbudim,
telo negibno zapustim,
saj duša gor na oni svet
gre čista zdaj v večnost ž'vet.

Že vidim luč tam daleč stran,
star svet je zame že neznan,
zdaj slišim nič več starega,
le klic Boga veselega.

Gor pa me Bog pričakal je,
za sodbo on poslednjo ve,
kak meni se glasila bo,
poslušam ga sedaj mirno.

Mi pravi da v nebesa grem,
ker v življenju bil pravičen sem,
čeprav za grešnika sem se imel,
mi Bog pravični je grehe odvzel.

Ti grehi pravi: "so majhni bli,
pravično življenje ž'vel si ti"
tako zdaj jaz v nebesih ž'vim,
kjer večno svojega Boga častim!

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (0)