Napisal/a duovox, v sreda, 26. jan. 11

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Prišla je nekega poletnega dne.
Njen obraz je bil kot sonce,
njen nasmešek in stisk rok,
pozdrav, objem iz srca...

Toda zdaj je odšla,
v slovo ponujala prijateljstvo.
Le besedo bi morala izreči,
spoznati, da se čutim ponižanega.

Z menoj bo stala v mislih,
spominjal se bom lepih,
iz srca odprtih trenutkov,
ob bolečini, ki me razjeda.

Ne bom čakal na njen klic,
pričakoval bi nemogoče.
Odšla je s skrivnostjo v svet,
zaklenjeno pred menoj...

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (0)