Napisal/a duovox, v sreda, 26. jan. 11 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
Prišla je nekega poletnega dne.
Njen obraz je bil kot sonce,
njen nasmešek in stisk rok,
pozdrav, objem iz srca...
Toda zdaj je odšla,
v slovo ponujala prijateljstvo.
Le besedo bi morala izreči,
spoznati, da se čutim ponižanega.
Z menoj bo stala v mislih,
spominjal se bom lepih,
iz srca odprtih trenutkov,
ob bolečini, ki me razjeda.
Ne bom čakal na njen klic,
pričakoval bi nemogoče.
Odšla je s skrivnostjo v svet,
zaklenjeno pred menoj...
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0)
|
|